2 Chronicles 36

36. Poglavje

1Potem
[Leta 610 pred Kristusom.]
je ljudstvo b dežele vzelo Jošíjevega sina Joaháza in ga v Jeruzalemu postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta.
2Joaház je bil star triindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece. 3Egiptovski kralj ga je odstavil
odstavil…: hebr. odstranil.
v Jeruzalemu in deželo obsodil
obsodil: hebr. obdavčil.
na sto talentov srebra in talent zlata.

4 Egiptovski kralj je postavil njegovega brata Eljakíma [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom ter njegovo ime spremenil v Jojakím. Neho je vzel njegovega brata Joaháza in ga odvedel v Egipt.

5 Jojakím je bil star petindvajset let,
[Leta 610 pred Kristusom.]
ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljevati enajst let. Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga.
6Zoper
[Leta 607 pred Kristusom.]
njega je prišel gor babilonski kralj Nebukadnezar in ga zvezal v okove,
okove: ali, verige.
da ga odvede v Babilon.
[Leta 606 pred Kristusom.]
7Nebukadnezar
[Leta 599 pred Kristusom.]
,
j je v Babilon odnesel tudi posode Gospodove hiše in jih postavil v svoj tempelj v Babilonu.
8Torej preostala izmed Jojakímovih dejanj in njegove ogabnosti, ki jih je storil in to, kar je bilo najdeno v njem, glej, ta so zapisana v knjigi Izraelovih in Judovih kraljev, in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín.
Jojahín: tudi imenovan, Jehoníja, ali, Konija.
,
l

9 m Jojahín je bil star osem let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece in deset dni. Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. 10Ko
Ko…: hebr. Ob povratku leta.
je minilo leto
[Leta 599 pred Kristusom.]
je kralj Nebukadnezar poslal in ga privedel v Babilon, s čudovitimi
čudovitimi…: hebr. posodami želja.
posodami Gospodove hiše in njegovega brata Sedekíja
Sedekíja: ali, Matanjája, brata njegovega očeta.
,
r postavil [za] kralja nad Judom in Jeruzalemom.

11 s Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je pričel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. 12Počel je to, kar je bilo zlo v očeh Gospoda, njegovega Boga in se ni ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz Gospodovih ust. 13Uprl
[Leta 593 pred Kristusom.]
se je tudi zoper kralja Nebukadnezarja, ki ga je pripravil, da priseže pri Bogu. Toda otrdil je svoj vrat in zakrknil svoje srce pred obrnitvijo h Gospodu, Izraelovemu Bogu.

14 Poleg tega so se vse vodje izmed duhovnikov in ljudstva zelo pregrešili za vsemi ogabnostmi poganov in oskrunili Gospodovo hišo, ki jo je posvetil v Jeruzalemu. 15 u Gospod, Bog njihovih očetov je pošiljal k njim po svojih
svojih…: hebr. roki svojih poslancev.
poslancih, zgodaj
zgodaj: to je, nenehno in previdno.
vstajal in pošiljal, ker je imel sočutje do njegovega ljudstva in do njegovih prebivališč.
16Toda zasmehovali so Božje poslance, prezirali njegove besede in zlorabljali njegove preroke, dokler ni zoper njegovo ljudstvo vstal Gospodov bes, dokler tam ni bilo zdravila.
zdravila: hebr. ozdravljenja.
17Zato
[Leta 590 pred Kristusom.]
,
z je nadnje privedel kralja Kaldejcev, ki je njihove mladeniče usmrtil z mečem v hiši njihovega svetišča in ni imel sočutja nad mladeničem ali mladenko, starcem ali tistim, ki je sklonjen zaradi starosti; vse jih je izročil v njegovo roko.
18Vse posode Gospodove hiše, velike in majhne, zaklade Gospodove hiše in kraljeve zaklade in [zaklade] njegovih princev; vse te je prinesel v Babilon. 19Zažgali
[Leta 588 pred Kristusom.]
so Božjo hišo, porušili jeruzalemsko obzidje, vse palače požgali z ognjem in uničili vse njegove čudovite posode.
20Tiste,
Tiste…: hebr. Preostanek od meča.
ki so pobegnili pred mečem, je odvedel v Babilon, kjer so bili služabniki njemu in njegovim sinovom do kraljevanja perzijskega kraljestva,
21da izpolni Gospodovo besedo po Jeremijevih ac ustih, dokler se dežela ne naužije ad svojih sábat, kajti dokler leži zapuščena praznuje sábate, da izpolni sedemdeset let.

22 Torej v prvem letu
[Leta 536 pred Kristusom.]
,
af perzijskega kralja Kira, da bi se Gospodova beseda, govorjena po ustih Jeremija, ag lahko dovršila, je Gospod razvnel duha perzijskega kralja Kira, da je naredil razglas po vsem svojem kraljestvu in ga položil tudi v pisanje, rekoč:
23„Tako govori Kir, kralj Perzije: ‚Vsa kraljestva zemlje je Gospod, Bog nebes, izročil meni in zadolžil me je, da mu zgradim hišo v Jeruzalemu, ki je v Judeji. Kdo je tukaj med vami izmed vsega njegovega ljudstva? Gospod, njegov Bog naj bo z njim in naj ta gre gor.‘“
Copyright information for SloKJV